Šef mosta na Osorju se nam je prijazno postavil pred objektiv in poziral posebje za Oropilo.

Doza

in Ošpica ste se povsem nar<vnost prebili skozi ožino, ki jemlje dih in

se sparkirali v Nerezinah. Spodnja slika sicer ni ravno v kronološkem vrstnem redu a bo nepoučenim za potešitev radovednosti zadostovala

da ocenijo, kako smo se uspel sparkirat. Zaradi štrajka dežurnega vremenoslovca smo morali bližnji kmetijski zadrugi naredit promet z nakupom nepremočljivih tend, seveda pa tudi mimo flaškončkov slavonskega vina nismo uspel zdirjat, vmes pa smo uspeli vedrit in tešit žejo in durge potrebe pri lokalnem oštirju.

Ob izborni ponudbi testenin se je plasika rujnega prav prilegla in nas z obveznim OroPretiravanjem 

pripeljala do pomanjkanja vina. Ker se nam še ni ljubilo zaključevat so spodaj vidni nenadejani stranski efekti pijače v prvem planu ( fotka levo ) in mrejenje moči med ( takrat še uradno neimenovano) OroMinistrico za OroKulturo in NajOroKuharjem. Rezultatov zaradi pomanjkanja fotografij na žalost ne moremo objavit.

Jutro je blo pravzaprav kar mirno. Pričakovali smo sicer kakšno negodovanje s strani najbližjih sosedov ( slišanih, a neupoštevanih, tudi že preko noči press ), a smo jih očitno tako izmučili, da se niso uspeli zbudit pravi čas.

Po prvih par pelinkovčkih smo rajš odrinili na kopanje in proti Olibu