Huh - navodila za žur so se malce spremenila. Na Bled na kremšnite greste še vedno lahko, vendar tam ni priporočljivo iskat naprej ta Spodnih in ta Zgornih Gorij. Gorjanci so se spomnili (končno) za svetovno prvenstvo v Navigaciskih regatah 2000 pod pokroviteljstvom Oropile popraviti cesto na Pokljuko(oziroma se je svetovna elita v cross country skiing odločila za small country, da jim ne bi blo treba preveč čez deželo laufat). Kar pa pomeni, da moramo za žur organizirat preusmeritev preko Bohinja - to bi pa znala bit bolj trda preizkušnja za navigacije nevajene mornarje.

• Popravek popravka -  po zadnjih informacijah iz Triglavskega narodnega parka popravljajo tudi potko na bohinjsko stran - a je prevozna. Da se nebi kdo ustrašu!

•  Recimo približno takole:

 Po kremšnitah nadaljujete pot proti Bohinju (s prstom ali z avtom), najbolje kar z obojim - torej če ste šli na kremšnite v Bistro in ste bistro parkirali, potem lahko nadaljujete kar naravnost naprej, v nasprotnem primeru pa za smer Bohinj vprašajte lokalnega kelnarja - uspeh sicer ni zagotovljen, ker so pogosto cepljeni s tistimi iz jadranskih otokov, poskusiti pa le ni greh.

 Pot nadaljujete mimo slikovitega Hotela Toplice ob jezeru s pihajočimi belimi in kvakajočimi malo manj, od ta belih, uglednimi pticami (za hranjenje le-teh ni časa press). Sledi nekaj objezerskih vil, ki zaenkrat še niso v lasti Oropile,   vendar delamo na tem  (če ne drugače jih odpremo s pajserjem press). Ko se peljete mimo vile od Ta Starga, si lahko oddahnete, ker naslednjih nekaj kilometrov zelo težko zaidete, razen če si biste za to poebej   prizadevali. Tako smo pustili Bled - naš turistično kongresni biser  za seboj in čaka nas nepregledna divjina Soteske.  Pustimo lokalne naravne znamenitosti ob levi in desni strani ceste in se skoncentrirajmo na pot, ki nas še čaka.

 Pot je priporočljivo nadaljevati po bohinjski avtocesti, ne bom vas pa silil -  za tiste, ta pogumne, ki se ne bojijo izgubit, je možna še ena makadamska varianta s startom blizu vojašnice na Bohinjski Beli, a ni priporočljiva za mestne frajerje. Za podrobnosti se obrnite na Geodetski zavod Slovenije.

Mi jo pa mahnimo po slikoviti Soteski, kjer nas čaka blago ovinkasta pot po slikovitih mostičkih in mimo kao bio-elektrarne, zapuščenih bivališč
domorodcev in vikendaških naselij domorodcev z barja. Če greste ponoči itak ne boste nič videli, tko da se ne preveč sekirat.  Mirno pozabite na vse odcepe in se peljite še naprej po cesti.

•  Triki part: I

 Vmes po mostičku, ob katerem je tudi železniški, obstaja tako imenovana šumaher šikana, ki je še niso uspeli zvozit z brzino čez 80 km/h - oziroma preživeli niso. Ker niste domorodci tega raje niti ne poskušajte in se lepo popelte po omejitvi, sploh, če bo cesta namočena.

•  Triki part II

Opozorilo - če ob cesti srečate premikajočo se stvar z rogovi, potem je to krava (rogata, kosmata žival z butastim pogledom, ki vas bo po vsej verjetnosti poklicala z Muuuuu), domorodke  nosijo rute ali kakšno drugo pokrivalo (oglašanje pa je v posebnih primerih podobno). Naj vas ta rogate ne prepričajo, četudi bi na vse pretege kazale palce - po vsej verjetnosti je to nekaj drugega.

•  Triki part III

Zdejle smo po vseh opozorilih že mimo Nomnja in se bližamo prvi točki, kjer se za navigatorje začnejo težave. V Bitnjah (za tiste, ki uspete ornk zait posebno opozorilo, da te niso niti približno blizu Kranja)  morate zavit ostro (več kot 150 stopinj in manj kot 250) nazaj v breg. V oporo naj vam bodo lokalne rumene table s puščicami, posebej za Oropila žur prepleskane v rumeno. Držite se smeri Jereka ali Koprivnik ali Gorjuše (vse je v pravi smeri press). Če boste imeli srečo, se boste prebili skozi (ali ob) vse tri vasi.

•  Triki part IV

 Skozi Koprivnik je možna še ena bližnjica - a naj vas opozorim, da je bližnjica najdaljša razdalja med dvema točkama.

Po Gorjušah se pot kmalu iz asfalta prelevi v trdo peščeno pot, imenovano po Škotu McAdamu. Tukalje se dramatično povečajo šanse, da ne srečate vojaka iz prejšnjega sporočila temveč kosmato rjovečo zverino, ki jo ignorirate s sončnimi očali. Če boste uspešni, se srečate na enormnem križišču Mrzli Studenec s pritoki in odtoki lokalnih cest, od katerih najmanj eno popravljajo. Poskusite se držat kažipotov in odvit levo, ni pa nujno. Lahko poskusite prit do Šport hotela tudi po kakšni pokljuški obvoznici, posebno še, če si želite srečati kosmato rjovečo zverino s sončnimi očali ali oboroženca v zelenem, ki gre skozi gozd v gostilno. Obadva sta približno enako nevarna primerka lokalne flore in favne in se tudi med seboj ne marata preveč.

 Od tukaj naprej pa kar po ta starih navodilih.