Poskusmo probat z dotopom iz Ljubljane. Od tam se je najlažje zgubit, kar mnogo ljubljančanov že ve..

Recimo, da je start na začetku Celovške (velika siva stvar položena sred Lublane na tla, z belimi in rumenimi črtami, pa kakšna pločevinasta zverina se najde tu in tam na njej). Poskusite slediti belo črto, ki izginja in se spet prikazuje na kakšnih 5 m, občasno pa sploh ne zgine, občasno se pa podvoji, otokov se pa rajš izogibajte, da naute nasedl. Po  kakšnih 3 km v smeri proti severozahodu (tisti, ki ne vedo, kje je to, naj s seboj vzamejo kompas in poskušajo vozit levo od igle, pri tem pa bi blo fajn, če bi se držali  prometnih predpisov). Pri zelenih tablah (kar precej velikih) ki pravijo, da je najbolje odvit desno za smer Avstrija, se poskušajte držat nasveta zelene table.(Triki part I)

Sicer ni prav pocen - en pir podarite ta malim roparjem v zelenih hišicah, ki vas pričakujejo na prvi tretjini poti. (Triki part II). Če boste srečno prišli skozi vse ovire in mimo četrtega največjega mesta na sončni strani Alp, boste kmalu na točki, kjer se dobro uhojeni poti pridružujejo tisti, ki startajo iz okolice tega velikega mesta. Ignorirajte jih. Naj se znajdejo kot vejo in znajo. Če tega ne boste upoštevali, se vam bo potka zožila in po sosednjem pasu (če boste meli srečo pa še po vašem) se bodo nasproti vozili sami manijaki. Po napornem spustu in dvigu valovite predalpske pokrajine vas bo verjetno zamikalo po dolgem času odvit desno. Nikar naj vas ne zmede tabla, ki levo in naravnost kaže na A. Dečko s koroškega z ljubljančani ni prav prijazen. Poskusite zavit naravnost. Če boste dovolj zgodaj startali, vam je dovoljeno po dobrih petih kilometrih odvit desno in obiskat molilnico.

Mi pa raje pejmo naprej. Po naslednjem valu in  kar precejšnjimi vajami s krmilom vas čaka prijetno dolga ravnina, kjer si lahko malo oddahnete. Male rumene zašiljene table z oznako Bled je Oropila postavila posebej za vsega hudega vajene navigatorje. Če se jih boste držali, bo kar u redu, če pa ne, pa upam, da znate kakšne tuje jezike. Prav vam bodo prišli pri spraševanju za pot. No recimo, da ste se držali tabel. Naj vas ne zvabi vabljivi Hypodrom na levo ali kemping Šobec tudi v to smer. Ravno tako se uprite skušnjavi mlatenja s čudnimi palicam po čudovitem zelenju in majhni poskakujoči beli stvari, ki je itak ne boste zadeli. Če pred sabo vidite most, ste v bistvu že kar blizu. Po prečenju mosta vas na desni pozdravita Tina in Mojca (ali pa vsaj napis podjetja, kjer združujeta delo in izgubljata čas).

To še ni čist ta prava stavba. Pa tud una, k se vidjo ene jadrnice na dvorišču ne. Ignorirajte vse skupaj (in mislite na marec 2002) in se napotite lepo navkreber. Zdej smo pa že bliz. Na vrhu klanca rajš še ne zavijte desno. Sicer je možno tud tam, a ni priporočljivo. Par 10 metrov naprej je na levi velika rumena stavba (brez pik - ni Ošpica), ki sliši na ime prodajni salon LIP Bled. E, tule pa kar desno. Tule se pravzaprav začne šikana za postanek v boksih. Pa takoj zatem levo (bolj splošno razgledani bodo prepoznali stavbo Vezenin). Vaši mehaniki vas čakajo tu blizu. Parkirate na enega od mnogih parkirplacov, ki čaka samo na vas, in se napotite proti svetleči tabli z napisom Rock Bar. Tle ste že zlo blizu menjave tekočin. Samo še vstopite in najdete OroTunel. Ignorirajte šank na desni, posebej za vas bo odprt OroŠank v OroTunelu. Pridružite se čakajočim na vas. Mimogrede lahko še ošinete prostor, da si zagotovite pregled nad njim in si vtisnete v spomin, kje so toaletni prostori. V tunelu ni dile ali ograje za opravljanje takih čudnih potreb.

Vsi, ki niste iz Ljubljane, najprej najdite Ljubljano, potem Celovško, in kar po navodilih naprej.

Če vas prijazen v zeleno oblečen možic v baretki sprašuje po seleni kart, ste precej daleč od cilja in je zelo velika verjetnost, da se niste držali gornjih navodil. Možica se boste najlaže znebili, če rečete, da ta selene pa nimate. Malce bo tulil in poskakoval in menjal barve, potem pa vas bo napotil vsaj približno v ta pravo smer - nazaj na Balkan.

Tko, zdej grem pa nazaj u pojstlo.