Oropila je svoje sledi pustila tudi na pustnem dogajanju na Gorenjskem. Da se je nedvoumno jasno razumelo, od kod, zakaj in s kakšnim namenom prihajamo, je poskrbela tale brhka mornarčica, ki se je po napisu na kapi sodeč dodobra prekalila v ex-Yu mornarici,

ostali pa smo svoje prave poteze poskušali skrivat pod tonami šminke in do potakonsti izdelanimi kostumografskimi umetnijami.

Le kdo joče pod masko žalostnega klovna? Tak umetniški vtis je sicer dajal le na začetku,

kasneje pa so se solzice izkazale za krokodilje in zamenjalo jih je prav nagajivo zobovje 

Valjda, če ga pa objema poosebljena Oropila. 

A je bil tud Tušč z nami?

Kasneje se je, kljub na trenutke zelo za Tušča značilnemu repertoarju izkazal, da ne. Je bil pa muzičar hud, še dobr, da so bili z nami tile priročni fantje. Zgolj za strah seveda. Še najbolj se jih je bal muzičar ( fušal je kot za stavo press )

Le kdo seskriva pod tonami šminke - a je dečko, ki ne manjka na nobeni (Oro)prireditvi?

Ni čudno, da se bejbe, tud take dvomljivega slovesa lepijo nanj, kot muhe na ... 

drek? Aaah, rajš rečmo čebele na med, da ne bi bolelo. ( kdo je čebela in kdo med presodite sami press )

Kakšna se je v začetku še malo držala ob strani,

potem pa le skapirala, da gre vendar za ... in mu planila v objem.

Vrhunec večera smo po bolj kot ne dolgočasnem Bledu in Teksasu, kjer kot da niso vedeli, da se dogaja OroPust, dočakali v Lunci, kjer smo našli tudi vedno živahne prijateljice izpod gora. Posebej za Oropilo so zajahale OroMetle in se spustile v dolino.

Oročestitke za najboljšo masko (odločitev je bila težka press). Značajska ustreznost - retorično vprašanje ;)))

Ups, tlele so zgledale že nekak hude - v upanju, da vas hipnOrotizirajo - nasvidenje na naslednjem OroPustu.