{"id":52,"date":"2005-02-26T19:59:50","date_gmt":"2005-02-26T18:59:50","guid":{"rendered":"http:\/\/www.oropila.com\/?p=52"},"modified":"2009-02-26T20:00:15","modified_gmt":"2009-02-26T19:00:15","slug":"orojesen-2005","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.oropila.com\/?p=52","title":{"rendered":"OroJesen 2005"},"content":{"rendered":"

1.10. 2005 do 8. 10. 2005<\/strong>
\nPOSADKA: <\/strong>ZOPET NAJBOLJ\u0160A<\/p>\n

> Mare R. \u2013 kapitan; ATI
\n–>Martina U. \u2013 kapitanova prile\u017enica, fakt stabilnosti
\n–>Rado -mornar, neutrudni \u0161ofer
\n–>Tea \u2013 mornarka-brez jagode na luknjici
\n–>Daxi \u2013 mornarka na slabem glasu<<\/p>\n

\u0160TARTNA LUKA: Marina Agana<\/strong>
\nPLOVILO: ELAN 31<\/strong> \u2013 Marina<\/p>\n

Poleg nas izpluje \u0161e pet ladij pod zastavo Oropile.<\/p>\n

ELAN 31<\/strong> \u2013 Baja II,pod kapitanom Ale\u0161em
\nOCEANIS<\/strong> \u2013 Pajana, pod kapitanom Sandijem
\nELAN 36<\/strong> \u2013 pod kapitanom Romanusom
\nELAN 31 <\/strong>\u2013 pod admiralom Frenkom
\nELAN 31<\/strong> \u2013 pod kapitanom Primo\u017eem R.<\/p>\n

Zadnja dva izplujeta iz Ka\u0161tela pri Splitu.<\/p>\n

SOBOTA : 1.10.2005 ;14.00<\/strong><\/p>\n

Avantura po\u010dinje!
\nPosadka je zbrana in dobre volje. \u010cakamo kot purani na ladji, da se nas gospodje iz Elana usmilijo in nam predajo ladjo. Hladilnik pri\u017egemo takoj, da bo beli brizganec korektno hladen, potem pa \u010depimo v marini do 18.00 ure.
\nAti dolo\u010di, da gremo na Hvar in prvo spanje opravimo v uvali STINIVA. Toplo je. Piha rahla burja, povpre\u010dno 14 vozlov. V Stinivo pridemo nekje ob 22.30. Frenk je \u017ee privezan. Vili in Len\u010da po\u0161iljata signale, da la\u017eje ubodemo luko. Drugi pridejo kasneje. Vse 31-tke so skupaj. Sandi je s svojimi na sidru nekje na severu Hvara, Romanus pa pi\u010di proti Dubrovniku in se je za njim izgubila vsaka sled. Morje je mirno.<\/p>\n

NEDELJA : 2. 10. 2005<\/strong><\/p>\n

\u0160tartamo nekako okrog 10.30. Piha jugozahodnik do 15 vozlov. Dvignemo jadra in malo jadramo, nakar veter upade in motor\u010dkamo do BOLA na Bra\u010du. Na Bolu se nave\u017eemo na bok Brezjanom, znancem gorenjskih oropil, ki jih po naklju\u010dju sre\u010damo. Prijazno nam postre\u017eejo s kompletnim kosilom; juhca z \u017evrkljanimi jaj\u010dki, meso iz \u017eara, gor\u010dica, ajvar, kruh, samo solatka je manjkala. Po kosilu sledi kopanje in obisk te, tako imenovane, famozne pla\u017ee (ki je veliko manj\u0161a, kot sem pri\u010dakovala). Odlo\u010dim se, da si ta \u00bbZlatni rat\u00ab podrobneje ogledam in glej, glej, v lokalnem bifeju (odprt je samo eden) sre\u010dam posadko Primo\u017eeve in Ale\u0161eve ladje pod vodstvom kapitanov, kako u\u017eivajo hmeljski nektar. Zvem, da so na sidru na drugi strani rta. Ker sem \u017ee nekaj \u010dasa odsotna iz jadrnice, se odlo\u010dim na povratek, in ne za pivo. Ko prispem na na\u0161o Marino, po naklu\u010djou nekdo v bli\u017eini zagleda Frenkovo ladjo. Odve\u017eemo se od Brezjanov in primotor\u010dkamo do \u00bbfrenkov\u00ab, kjer v smehu nekaj spijemo in re\u010demo.<\/p>\n

\"clip_image002\"Kmalu je konec lenarjenja, kapitan nam napove kurs JELSA. Za\u010dne pihati severovzhodnik nekje do najve\u010d 10 vozlov. Dvignemo glavno jadro za smer, nekaj se mu\u010dimo s flokom, na koncu pa nam pomaga tudi motor. V Jelso prispemo prvi. Zave\u017eemo se desno od zelenega svetilnika, skoraj pred lu\u010dko kapitanijo. Na isti strani je bo\u010dno privezana turisti\u010dna lesenja\u010da, druga\u010de pa je na za\u010detku prostor za dve 31-ki, za lesenja\u010do pa enako. Povsod so muringi.
\nKo smo vse privezani se odpravimo v lokalni bife na pivo. Izberemo seveda najglasnej\u0161ega, kjer va\u0161ki harmonikar razteza svoj meh, ljudje pa se veselijo zaradi vstopa lokalnega balinarskega kluba v drugo ligo. Zagorijo tudi bakle\u2026 sva\u0161ta!<\/p>\n

PONEDELJEK, 3. 10. 2005<\/strong><\/p>\n

Ne prav zgodaj odpremo o\u010di in takoj za\u0161tartamo v bife na jutranjo nego. Kavica, WC, bla, bla, bla, kavica. Prestavimo se v drug bife, pa spet bla, bla, bla, pivo, pro\u0161ek in tako do 12.00. Vreme je obla\u010dno s parimi udari sonca, ki tako pa\u0161ejo. Naposled opravimo \u0161e par nakupov in se odve\u017eemo. Naredimo si zajtrk, v miru popijemo \u0161e eno nesico in se odlo\u010dimo za jadranje. Kurs STARI GRAD na Hvaru. Baje bo jutri de\u017eevalo, tako, da zopet izberemo mesto, kjer bomo imeli kaj po\u010deti, \u010de nas bodo ti silni nalivi, ki jih obljubljajo, dosegli. Ko priplujemo do rta zvijemo jadra, obrnemo in odmotor\u010dkamo proti Starem Gradu. Veter imamo direkt v glavo, piha jugo do 14 vozlov. Starogradska luka je prepolna. Jadrnice vseh vrst se motovilijo po zalivu in i\u0161\u010dejo prostor za privez. Verjetno so sli\u0161ali enako napoved, kot mi. Odlo\u010dimo se, da Rado malo razi\u0161\u010de teren, zato ga odlo\u017eimo na pomol. Ne potrebuje dosti \u010dasa, ko nam \u017ee pri\u010dne mahati. Pristanemo na za\u010detku rive. Muringa seveda ni , zato je mesto \u0161e prosto. Pristanemo na sidro, privezani na krmo. Povsod vzdol\u017e rive, <\/span>muringi druga\u010de so. Kmalu za nami pride tudi Ale\u0161, zanj nekako izsilimo privez na bok taxi boata, vse skupaj po\u017eegna hvarski voluhar. Skuhamo kosilo, posedamo po bli\u017enjem kafi\u010du in se dru\u017eimo po barkah. S Tejko si privo\u0161\u010diva \u0161e ve\u010derni sprehod do centra centra , kjer sre\u010dava admiralski par. Spet pristanemo v bifeju. Kmalu se zvrstijo \u0161e Vili, Bili, Suma in Ale\u0161. Vsi malo preberemo. Spat gremo, ko se na poti nazaj dobro ulije. Ura ka\u017ee nekje 01.30.<\/p>\n

TOREK, 4. 10. 2005<\/strong>
\nZjutraj se zbudimo v de\u017eevno jutro. Vremenska osve\u017eitev nas je prijetno presenetila. Od hude vro\u010dine, \u017ee od za\u010detka jadranja, smo hudo trpeli.
\nIz barke se lepo po\u010dasi premaknemo v kafi\u010d \u010dez cesto, na kavo, ki kmalu preraste v pivo. De\u017e naliva in naliva cel dan. Od lokalnih veljakov in od na\u0161ih dragih, doma\u010dih klicateljev, zvemo, da je ta dan do 17.00, padla letna koli\u010dina padavin na Hvaru.
\nZaradi neumornega nalivanja de\u017eja in nedela, smo bili prisiljeni zaposliti svoje mo\u017egan\u010dke in napisati prekrasno virtualno zgodbico, ob kateri smo pretegovali svoje trebu\u0161ne mi\u0161ice tako zelo, da smo nekateri, naslednji dan imeli ve\u010dji musklfiber, kot, \u010de bi bili na aerobiki.
\nPo zgodbici, ki je nastala v najbli\u017ejem bifeju, smo se odpravili na ve\u010derjo, na barko. Dobro, da imamo Radota, tako smo po ve\u010derji dobili tudi obilen in zelo raznolik desert. Letos je Rado presenetil, da je poleg \u010dokolad prinesel s seboj tudi pi\u0161kote in bombone. Kmalu po ve\u010derji, ni se \u0161e dobro ulegla, smo sli\u0161ali, da nekdo lomasti po barki in ugotovili, da prihajajo obiski. Naredimo se da spimo. Finta pali samo pri Vrbi, Lidija in Irenca se ne pustita motiti. Dobro bi se po\u010dutile na NA\u0160I barkitudi, \u010de bi spali, saj tako ali tako nismo pri\u0161li do besede. Kotgostoljubni doma\u010dini, smo jim sku\u0161ali ustre\u010di pri njihovih zapletenih \u017eeljah.<\/p>\n

\"clip_image004\"Lidija je za trenutek tudi utihnila. Ob\u010dudovala je na\u0161e temno la\u0161ko pivo, ni vedela, da se ga da dobiti tudi v plo\u010devinkah! Irena se ob tej opazki sprosti, sprosti pa se tudi vsa na\u0161a posadka. Ladjo zajame smeh. Lidija, misle\u010d, da je neza\u017eelena oddide. NAPAKA.
\nKer na barki zaradi fajhtnega vremena za\u010denja zaudarjati, kar Tejka seveda javno tudi pove, se na\u0161emu Atiju zasvetijo o\u010di. Kot James Bond osve\u017ei barko z AXE-jem Sluznica nas hudo pe\u010de. Ati u\u017eiva. AXE je zakon. Dobra stran je, da je pomoril vse muhe.<<\/p>\n

\"clip_image005\"<\/p>\n

Bili, Ale\u0161 in Suma nas, hvala bogu, prekinejo in z mamljivo idejo odpeljejo na prigrizek v restavracijo Antika. Ambijent je bil zelo komoren, smo sami, v prvem nadstropju.
\nJedli smo sir, pr\u0161ut, pasteto in slanike. Slaniki so bili izvrstni. Spili smo par litrov rde\u010dega, ra\u010dun pa je bil cirka 60 kun po glavi. Na poti domov smo se ustavljali po lokalnih kafi\u010dih, kjer je bilo sli\u0161ati glasbo. Spet zalegnemo pred poldrugo uro. Res smo pridni.<\/p>\n

SREDA,5. 10. 2005<\/strong><\/p>\n

\u0160e vedno de\u017euje. Mi smo \u0161e vedno v Starem Gradu. Jadrnica zamaka vedno bolj. Daxi je no\u010d pre\u017eivela v sprednji kabini, na blazinah iz salona, po oropilsko povedano; pre\u017eivela je no\u010d v Atlantisu
\n\u00bb V tolmunu smo postavili splav in ga oblo\u017eili s pernicami. Revo je pono\u010di premetavalo, ker je mo\u010dan slap ob neutrudnem de\u017eevju, zelo razburkal gladino.\u00ab
\nDan smo za\u010deli zelo po\u010dasi. Zdravimo se. Jemo kot pti\u010dki: drobtine in vodo. V\u010deraj smo kar dosti prebrali, tako, da to danes kar dobro ob\u010dutimo.
\n\u00bbAti zelo lepo skrbi za nas. Od\u0161el je v tiskarno in nam kupil dela doma\u010dih avtorjev. \u0160e preden smo jih prinesli na ladjo smo jih posortirali po zvezkih, da jih bo la\u017eje brati. Dela sodijo v avtohtono zbirko imenovano hvarski plavac.\u00ab
\nKer smo zelo kulturni jadralci in se poleg branja zanimamo tudi za ostale kulturne dogodke in zvrsti, smo se po par jutranjih kavah namenili obiskati trdnjavo, oziroma hi\u0161o hvarskega knji\u017eevnika, mecena in filozofa Petra Hektorovi\u010da, baje znano po krasnem vrtu, balkonih in ribniku.<\/p>\n

\"clip_image0071\"<\/p>\n

Seveda Dalmatinci ne bi bili Dalmatinci, \u010de si ne bi vsak dan priredili urnika po trenutnem razpolo\u017eenju. Tisto kar je bilo v\u010deraj odprto \u017ee ob 9.00, se je danes odpiralo \u0161ele ob 10.00. na vratih nas je po\u010dakal listek, ki nam je povedal, da si bomo trdnjavo lahko ogledali ob naslednji priliki.<\/p>\n

\"clip_image0091\"
\nOb 9.50 izplujemo. \u0160e vedno de\u017euje.
\n\u00bb Sre\u010dni smo, da nam bo \u0161e naprej dano u\u017eivati v vseh aktivnostih, ki nam jih nudi Atlantis.
\nTudi Ati je danes malo slab. Zjutraj nam je kupil tigra. Zunaj se na de\u017eju prav veselo igrata. Po par zdravilnih napitkih, ki mu jih je pripravila mornarka Tejka, se je Ati tigra naveli\u010dal. Ati je tigra pregnal z barke. Posadka se spra\u0161uje: S kom se bomo pa sedaj igrali?\u00ab
\nRado in Martina nas po\u010dasi vozita proti Visu. Padla je odlo\u010ditev, da se danes zve\u010der dobimo na Komi\u017ei. Vetra ni, zato motor\u010dkamo. Zunaj de\u017euje, Rado pa vidno zadovoljen krmari. Dobro, da je Martini v\u010dasih malo slabo in mu dela dru\u017ebo, tako, da ni sam.
\nPiha jugo povpre\u010dno 8 vozlov. Vmes za kak\u0161no minutko neha de\u017eevati.
\nTejka,Ati in Daxi v notranjosti na\u0161ega skromnega plovila u\u017eivamo na intenzivni negi in obujamo spomine na prej\u0161njo no\u010d.
\nUgotovimo:
\n\u00bbV\u010deraj so z ni\u010demer zadovoljne kobilice opusto\u0161ile na\u0161o barko. Do takrat se sploh nismo zavedali, kako zanikrni smo. Izvedeli smo, da smo kupili premalo coca-cole, da je pretopla, da na barki smrdi, da imamo pretoplo, da ni primerno, da gostje sedijo na vre\u010dkah, \u010deprav je vse mokro, da so prepo\u010dasi in slabo postre\u017eeni, da imamo premajhne kozarce za goste, da smo premalo komunikativni in preslabo oble\u010deni, skratka, da smo grdi, zli in umazani.<\/p>\n

\"clip_image011\"
\nAli se tudi mi tako grdo obna\u0161amo, kadar gremo v goste?
\nMi smo, po na\u0161em prepri\u010danju, skromni in zadovoljni.
\nZelo u\u017eivamo v na\u0161em skromnem, toplem in smrdljivem domu in ne razumemo, kako se gosti lahko tako obna\u0161ajo.
\nNa\u0161 moto:
\nLjubo doma, kdor ga ima.
\nDoma je najlep\u0161e.
\nSkromen domek, \u0161irok nasmeh
\nKdor tujega doma ne ceni, svojega vreden ni.
\nKdor nima doma, naj ne je.
\nBeseda ni dom.
\nZunaj za spremembo spet de\u017euje. Baje bomo okrog 16.00 na Komi\u017ei, pove kapitan Mare.
\nPiha povpre\u010dno 10 vozlov juga. Jadramo.
\nFrenk in Primo\u017e sta s posadkami \u0161tartala iz Palmi\u017eane. Kljub telefonom jih ne moremo doklicati. Potem pa naenkrat Martina najavi, da vidi nekaj znanega. Ugotovimo, da je to Frenk. V polni jadralski opremi, se odlo\u010dimo, da ga dohitimo. Plujemo klasi\u010dno na jadra. Kmalu jih dohitimo. Med prehitevanjem, se Frenk strate\u0161ko odlo\u010di in dvigne \u0161pinaker. Mi ne zaostajamo dosti. Medtem, ko nas Frenk prehiti, je \u0161pinaker \u017ee napet. Spet se za\u010dne boj. Na koncu, kakor zmagamo. Veter po\u010dasi umre, tako, da jadra pospravimo in med Velikim in Malim Barjakom, odmotoriramo proti Komi\u017ei
\nV Komi\u017ei se prive\u017eemo prvi med oropilami. S prijateljico Len\u010do in Nino, na\u0161 \u017eenski del posadke uni\u010di \u0161ampanjec, nato pa nadaljujemo pot na pla\u017eo. Zasijalo je celo sonce! Okopamo se na pla\u017ei desno od pomola, oziroma valobrana. \u010cisti u\u017eitek!
\n\"clip_image013\" \"clip_image015\"
\nVe\u010derjo nam prijazno pripravijo Brezjani. Po ve\u010derji, rahlo skurjeni nadaljujemo z la\u017ejimi sprehodi. S Tejko obi\u0161\u010deva Ale\u0161evo barko, ki je od\u0161la na ve\u010derjo v gostilno Bako. Kljub lepemu ambijentu izveva, da ni ni\u010d posebnega in da ni poceni. Ogledam se tudi Jasto\u017eero \u2013 restavracijo v neposredni bli\u017eini in sem navdu\u0161ena nad ambijentom. Toplo priporo\u010dam. Lepo za o\u010di, za \u017eelod\u010dek pa \u017eal ne vem. Zgleda kot mesto za rubljenje. Upam, da je tudi kvaliteta hrane temu primerna.
\nPo vrnitvi s sprehoda, komorno v ti\u0161ini in miru Martina, Tejka in moja malenkost, preberemo eno la\u0161ko \u010drtico, se skrijemo pred kobilicami in Brezjani ter kmalu zasmr\u010dkamo.
\nAti spi, Rado se potepa.<\/p>\n

\u010cETRTEK, 6. 10. 2005<\/strong><\/p>\n

Zbudimo se zgodaj \u2013 7.30. Srnce iz na\u0161e ladje smo zmenjene z Bili, da gremo poslikat Komi\u017eo, ki nam je zelo v\u0161e\u010d. Najprej pade jutranja kava, pa potreba, pa nabavka, oglasim se v pisarni t. i. marine, kjer pla\u010dam 135 kun za privez in poberem papirje. Komi\u017eo prekri\u017earimo podolgem in po\u010dez, ter opravimo nujen foto- session.<\/p>\n

Okrog 10.00 izplujemo. Odlo\u010dimo se, da gremo po notranji strani zaradi juga, da v miru pojemo zajtrk in Izberemo uvalo Zakamica. V vodo sko\u010dimo samo Rado, Tejka in Daxi. Mrzla je kot p\u2026. Martina in Ati ne ka\u017eeta veselja do vode, ki ka\u017ee 20 stopinj. Spet za\u010dne de\u017eevati. Dvignemo sidro in odjadramo. Kurs Ston\u010dica.
\nAti uka\u017ee pospravit jadra, gremo si pogledat uvalo Roga\u010d, kjer je poleg kopice bunkerjev tudi luka za podmornico, oz. za patruljni \u010doln biv\u0161e juge. Ugotovimo, da je to krasno mesto za privez brhkih oropilic.
\n\"clip_image017\" \"clip_image019\"<\/p>\n

Odmotoriramo iz zaliva. Veter je zanemarljiv in zelo \u010duden. Piha iz vseh smeri. Kazalec na merilcu vetra ponori in se vrti zdaj sem zdaj tja. Hitrost od 1.8 do 5 vozlov.
\nKmalu se zasidramo v Ston\u010dici. Skuhamo si \u010drno ri\u017eoto iz totnjev, nakar se prika\u017ee tudi izgubljeni Sandi s svojo posadko. Poska\u010demo si v objem.
\nZve\u010der je predviden krst, ki zaradi alkoholiziranosti in neorganiziranosti propade. Izvedemo samo kapitanski krst, katerega pa novope\u010den kapitan Primo\u017e mo\u0161ko prestane. \u00bbPopije kak\u0161nih 10 litrov rde\u010dega vina in pou\u017eije kilo moke. Pridna posadka ga dvigne na jambor, nato pa se na njegovi barki raz\u017eivi glavni \u017eur. Malo ga po\u017euramo tudi pri nas\u2026<\/p>\n

\"clip_image021\"<\/p>\n

PETEK, 7. 10. 2005<\/strong><\/p>\n

Odve\u017eemo in odjadramo v Milno na Bra\u010du. Moramo po nafto, glede na to, da jutri vra\u010damo ladjo. Pumpa je seveda zaprta, od 1. 10. ni ve\u010d sezona in dela samo par ur na dan. Ob 14.30 je definitivno zaprta. V Milni se ustavimo na kavi in nabavki.<\/p>\n

\"clip_image023\"<\/p>\n

Veter je ugoden zato takoj, ko zapustimo Milno, dvignemo jadra. Kmalu za\u010dne pihati od 15 do pribli\u017eno 18 vozlov, zato se tudi brez kapitana odlo\u010dimo, da naredimo prvo skraj\u0161avo. Pohvaljeni.
\nPokli\u010de nas Ale\u0161 in pove, da bodo spali na Drveniku Velem. Ker ve\u010dji del na\u0161e posadke, \u0161e nikoli ni stopil na ta otok, in ker si \u017ee enkrat \u017eelimo v gostilno, se tudi mi odlo\u010dimo za Drvenik.
\nNa Drvenik pridemo pozno, okrog 19-ste ure. Sandi in Ale\u0161 nam pomagajo privezati ladjo. Prive\u017eemo se na krmo, s sidrom spredaj. Potem pa hitro v gostilno na ribjo juho, lubina, krompir in solato, popijemo tri litre rde\u010dega, pa tri pive in jegermaistre, pa vodo\u2026 Ra\u010dun 182 kun po osebi. Natakar Dra\u017een je izjemno prijazen in nas pogosti \u0161e z enim litrom rde\u010dega, ki ga \u017eal skoraj celega pustimo. Bili okrog 12.30 telefonira, da so popustila sidra in vsi zdivjamo proti ladjam. Pridemo, ko je \u017ee vse po\u0161timano. Fantje, kapitani in mornarji so se spet izkazali. Pri nas naredimo no\u010dno \u010dajanko in ponudimo zaloge piva, katerega se nobeden ne brani. Malo po\u010dakulamo in popojemo, potem pa se odpravimo na precej kratek, krep\u010dilni spanec. Eni prej, drugi kasneje.<\/p>\n

\"clip_image025\" \"clip_image027\"<\/p>\n

SOBOTA, 8. 10. 2005-10-19<\/strong><\/p>\n

Zjutraj se pri\u010denjamo buditi od 6.00 pa do 7.00. Mare pri\u017ege motor nekje okrog 6.30. Odmotorira iz zaliva, nakar uka\u017ee dvig jader do vrha., kljub mo\u010dnemu vetru. Takoj, ko pridemo do punte nas polo\u017ei. Pride do skakanja, skraj\u0161evanja jader, pri\u017egemo tudi motor, saj nas nevarno nosi proti obali, najlep\u0161e pa je da spet de\u017euje kot iz \u0161kafa.
\nPo pribli\u017eno dveh urah nemirne in mokre plovbe prispemo v marino. Lokalni Elanov voluhar\u010dek, ki ga komaj uspemo razumeti, iz pomola sko\u010di na barko in jo namesto nas varno parkira. Veter \u0161e naprej neusmiljeno piha, zajame pa nas tudi nevihta. Naliva kot pobesnelo. Nekako se uspemo spakirati in po\u0161timati ladjo. Mokra agonija je kon\u010dana. Bilo je super, vsi pa upamo, da bomo naslednje leto dele\u017eni malo ve\u010d sre\u010de, kar se ti\u010de vremena. Saj slab\u0161e skoraj ne more biti. <\/strong><\/p>\n

Vidimo se v naslednji zgodbi!<\/strong>
\n\"clip_image029\"<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1.10. 2005 do 8. 10. 2005 POSADKA: ZOPET NAJBOLJ\u0160A > Mare R. \u2013 kapitan; ATI –>Martina U. \u2013 kapitanova prile\u017enica, fakt stabilnosti –>Rado -mornar, neutrudni \u0161ofer –>Tea \u2013 mornarka-brez jagode na luknjici –>Daxi \u2013...<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[8,4],"tags":[],"class_list":["post-52","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ladijski-dnevnik-odprav","category-maxiodprave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/52","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=52"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/52\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=52"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=52"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.oropila.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=52"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}