Vožnja je bila naporna, predvsem za Jaka še vedno imenovanega Salmonelac. Jeba se je po takmu morju vozit, če si ves zjeban in morš vsake pet minut na dilo srat. Dobra stran je pa, da mu ni treba riti brisat ali umivat, kar je pa tud nekej.

Ej stari, tole je pa klasična pozerska za pred fotoaparat.

Kot že omenjeno smo posadko tukaj zreducirali za enega člana, ki so ga z rešilcem odpeljal v Šibenik, pomagal mu je Šeki in se vozil tja in nazaj. Ostanek pa se je na pritoževanje želodcev odločil za večerjo v konobi LEUT. Prijetna konoba, z odličnimi predjedmi (z Aleškotom sva se tepla za hobotnico v solati in sardelce, ki jih bejbe nista hotele pojest press) in v tistem trenutku  malce slabšo ponudbo rib. Kar smo jedli je blo dobro, kar smo pili pa še bolš. Pa še velik smo pil - vsaj jest - v naslednji oštariji me je kozarc vode čist podru - sem se samo še v ladjo odkotalil smrčat na ves glas.