Oropillenium - Part Deux

Vsled velikega zanimanja in e-dogovarjanja Oropila prireja že tradicionalno 1. prednovoletno srečanje v luči že drugič prihajajočega novega tisočletja.

Kraj dogajanja:  Rock Bar na Bledu, 17.12.2000 ob 18h.

Direktno z digitalnih medijev si boste lahko ogledovali slikce z zadnjih nekaj jadralskih avantur, izmenjali si boste lahko darile, poljube in še kakšne druge bolezni. Za glasbo bo poskrbljeno tudi v živo  ins sicer s priljubljenim Oropila triom v sestavi Mimi, Marjan (edini kitarist na slikah), Sandi, brez Mimija, če pa bi kdo (katera) trio rad razširil(a) ali začinil(a) s svojo prisotnostjo (predvsem so vabljene Oropila Mrhe za vizuelno poživitev scene) naj se pa kar javi.

Zaradi zmanjšanja neprištevnostnega faktorja in odpravljanja organizacijskih težav, bi blo fajn, če bi uspeli namigniti na svojo prisotnost s kakšno posebno dobrim vicem ali slikco (svojo v miniki ali brez ali kakšne druge prijetne damice vsaj zgoraj brez) s pripisom Prijava na Oropillenium - Part Deux.

Vabljene predvsem tiste z darili za kapitane, seveda pa tudi ostale in ostali z darili!

S seboj lahko pripeljete, privlečete, pririnete ali na kakšen drugačen način dostavite tudi svoje boljše, slabše, bodoče, ex polovice z družino, če želite ali pa tudi ne!

Trenutno so udeležbo potrdili oropileži:

Zap.št.

Ime

1.
Dama
2.
MareR
3.
Frenk
4.
Lenča
5.
Irena
6.
Berčo
7.
Marti
8.
Lili
9.
Tina
10.
Andrej
11.
Zborovodja
12.
Urša
13.
Kvaso
14.
Polona
15.
Igor
16.
Taktičar
17.
Romana
18.
Tušc
19.
Dušica
20.
Sandi
21.
Primož
22.
Nataša
23.
Martina
24.
Grega

Mimi je žal zaseden in verjetno ne bo utegnil, ravno tako Olimpio in Andrej.

Navodile za dostop do bara:

Hja - tale bo pa težka. Odvisno od kod štartamo. Poskusmo probat iz Ljubljane. Od tam se je najlažje zgubit.

Recimo, da je start na začetku Celovške (velika siva stvar položena sred Lublane na tla, z belimi in rumenimi črtami, pa kakšna pločevinasta zverina se najde tu in tam na njej). Poskusite slediti belo črto, ki izginja in se spet prikazuje na kakšnih 5 m, občasno pa sploh ne zgine, občasno se pa podvoji, otokov se pa rajš izogibajte, da naute nasedl. Po  kakšnih 3 km v smeri proti severozahodu (tisti, ki ne vedo, kje je to, naj s seboj vzamejo kompas in poskušajo vozit levo od igle, pri tem pa bi blo fajn, če bi se držali  prometnih predpisov). Pri zelenih tablah (kar precej velikih) ki pravijo, da je najbolje odvit desno za smer Avstrija, se poskušajte držat nasveta zelene table.(Triki part I) Sicer ni prav pocen - en pir podarite ta malim roparjem v zelenih hišicah, ki vas pričakujejo na prvi tretjini poti. (Triki part II). Če boste srečno prišli skozi vse ovire in mimo četrtega največjega mesta na sončni strani Alp, boste kmalu na točki, kjer se dobro uhojeni poti pridružujejo tisti, ki startajo iz okolice tega velikega mesta. Ignorirajte jih. Naj se znajdejo kot vejo in znajo. Če tega ne boste upoštevali, se vam bo potka zožila in po sosednjem pasu (če boste meli srečo pa še po vašem) se bodo nasproti vozili sami manijaki. Po napornem spustu in dvigu valovite predalpske pokrajine vas bo verjetno zamikalo po dolgem času odvit desno. Nikar naj vas ne zmede tabla, ki levo in naravnost kaže na A. Dečko s koroškega z ljubljančani ni prav prijazen. Poskusite zavit naravnost. Če boste dovolj zgodaj startali, vam je dovoljeno po dobrih petih kilometrih odvit desno in obiskat molilnico. Mi pa raje pejmo naprej. Po naslednjem valu in  kar precejšnjimi vajami s krmilom vas čaka prijetno dolga ravnina, kjer si lahko malo oddahnete. Male rumene zašiljene table z oznako Bled je Oropila postavila posebej za vsega hudega vajene navigatorje. Če se jih boste držali, bo kar u redu, če pa ne, pa upam, da znate kakšne tuje jezike. Prav vam bodo prišli pri spraševanju za pot. No recimo, da ste se držali tabel. Naj vas ne zvabi vabljivi Hypodrom na levo ali kemping šobec tudi v to smer. Ravno tako se uprite skušnjavi mlatenja s čudnimii palicam po čudovitem zelenju in majhni poskakujoči beli stvari, ki je itak ne boste zadeli. Če pred sabo vidite most, ste v bistvu že kar blizu. Po prečenju mosta vas na desni pozdravi Tina (ali pa vsaj napis podjetja, kjer združuje delo). To še ni čist ta prava stavba. Pa tud una, k se vidjo ene jadrnice na dvorišču ne. Ignorirajte vse skupaj (in mislite na marec 2001) in se napotite lepo navkreber. Zdej smo pa že bliz. Na vhu klanca rajš še ne zavijte desno. Sicer je možno tud tam, a ni priporočljivo. Par 10 metrov naprej je na levi velika rumena stavba (brez pik - ni Ošpica), ki sliši na ime prodajni salon LIP Bled. E, tule pa kar desno. Tule se pravzaprav začne šikana za postanek v boksih. Pa takoj zatem levo (bolj splošno razgledani bodo prepoznali stavbo Vezenin). Vaši mehaniki vas čakajo tu blizu. Parkirate na enega od mnogih parkirplacov, ki čaka samo na vas, in se napotite proti svetleči tabli z napisom Rock Bar. Tle ste že zlo blizu menjave tekočin. Samo še vstopite in najdete Ljubezenski tunel. Ignororajte šank na desni, posebej za vas bo odprt šank v Ljubezenskem tunelu. Pridružite se čakajočim na vas. Mimogrede lahko še ošinete prostor, da si zagotovite pregled nad njim in si vtisnete v spomin, kje so toaletni prostori. V tunelu ni dile ali ograje za opravljanje takih čudnih potreb.

Vsi, ki niste iz Ljubljane, najprej najdite Ljubljano, potem Celovško, in kar po navodilih naprej.

Če vas prijazen v zeleno oblečen možic v baretki sprašuje po seleni kart, ste precej daleč od cilja in je zelo velika verjetnost, da se niste držali gornjih navodil. Možica se boste najlaže znebili, če rečete, da  ta selene pa nimate. Malce bo tulil in poskakoval in menjal barve, potem pa vas bo napotil vsaj približno v ta pravo smer - nazaj na Balkan.

Huh - ne da se mi več. Upam, da ste dobili kakšen siv las ob prebiranju zgornjega odstavka.

LPF

Prijavo za udeležbo pod že znanimi pogoji pošljite na Botra F.

Nazaj Domov Gor Naprej