8. DM poročilo 2014

Pripravo poročila s tokratne odprave Damčevega memoriala sva ponovno ‘zadužila’ Andrej in Irenca. Odločila sva se, da bo letošnje poročilo presežek v vseh pogledih, zato sva s pripravami začela že zelo zgodaj (še po ‘stari uri’) Tekom procesa je Andrej sicer objavil, da letos na jadranje sploh ne gre, ker se je odločil, da bo v istem vikendu nastopil na 1. Istrskem maratonu (mislim, to pa je športnik!). V dokaz, da je bil opravičeno odsoten z jadranja, prilaga tole zmagovalno fotografijo:
Ker pa svoje odjave ni kolkoval z ustrezno količino kolekov rjave barve, ga od oronaloge nismo mogli opravičiti in tako je vseeno sodeloval pri izdelavi poročila.

»Da sta hitra – nista, sta pa dobra« nama je odgovoril Stari, ko sva mu z nekajmesečno zamudo predlani (2012) poslala prvo poročilo . Letos sva hitra! Če sva dobra, presodite sami. Tukaj je poročilo s tradicionalnega 8. DM…

Letošnje posadke so bile naslednje:

Polaris je vodil Primož
Sol je krmaril Grega
Lana je bila pod kontrolo Romana
Bajko je poslušal Martin
Pia je bila pod Olimpijem
Passat-a je peljala Mojca
Brik je bil v rokah Kvasota
Bluewind je imel Stari
Zara je žarela pod Klemnom
Anja je poslušala Divija
Max-u je ukazoval Mare
Bavaria 36 je peljala izvenkonkurenčne Šarplanince

Da bi bilo poročilo z regate letos res vrhunsko, smo se še dodatno potrudili: eno od tekmovalnih jadrnic smo opremili s profesionalno kamero, ki je sproti beležila pestro dogajanje na regatnem polju. Vendar pa je dodatna teža snemalne opreme na bumu naredila svoje in je dotično jadrnico toliko upočasnila, da se je večinoma vozila zadnja Prelepi posnetki praznega akvatorija ob Dugem otoku so na tako ogled pri OO NK Oropila, v poročilo pa jih tokrat nismo vključili.

»Dragi moji, življenje je potica!« se je glasil prvi stavek vabila na tradicionalni 8. DM, objavljenega na orospletni strani, in res je tako! Letošnja odprava je potekala od 10.4. do 13.4., v meni najljubšem delu Jadrana, nekje med Kornatom in Dugim otokom. Udeležba na odpravi je bila ponovno največja doslej (bravo, oropile!!), saj se nas je zbralo rekordnih 63 udeležencev! Približno. Skladno z navodili iz vabila, smo se iz domačih krajev začeli umikati že v sredo zvečer, tako da smo (po obveznih postankih na kontrolnih točkah v Žužemberku, Črnomlju, na Jasenicah in v Zadru) do četrtkovega večera vsi vpluli v najlepši košček srednjega Jadrana: Katino, kjer smo si padli v objem z ostalimi posadkami. Snidenje je bilo prisrčno kot vedno! Nekateri so se takoj zatem odpravili na osvajanje najvišjega vrha otoka, drugi so se pridno lotili pripravljanja izvrstne večerje za vse udeležence (mmmmm…. Hvala Klepton, Ana & Co.!!), tretji pa smo morali zdraviti vneto grlo z domačimi smrekovimi iglicami. Po okusni večerji je Vojz raztegnil harmoniko in veselo snidenje posadk se je nadaljevalo do jutranjih ur.

Takoj po sončnem vzhodu smo tudi ostali splezali na vrh otočka, nabrali žajbelj (za primer, da bi zmanjkalo zdravilnih smrekovih iglic), nato pa praznovali rojstni dan mladenke Nataše. Vse najboljše smo voščili tudi mladenki Špeli in mladeniču Gregu

Veter nam je bil naklonjen in v petek smo izvedli dva plova regate za Damčev memorial. Prvi plov je bil krajši tehnični, v zalivu Telaščice. Takoj po opravljeni štartni proceduri je potegnila bonaca, tako da smo se večino plova pridno sončili. Po dolgi zimi je dobro obnoviti zaloge D vitamina.

Drugi plov je bil daljši, navigacijski, okrog otokov Lavdare in Mrtovnjaka. Ta plov je dodatno popestrila razbremenilna boja, za katero so nekatere posadke izvedele šele po štartu, nekateri pa sploh šele zvečer v Saliju, s čimer je dodala malo dogajanja sicer precej mirnemu jadranju. V obeh petkovih plovih je suvereno zmagal Martin, kar je gotovo lep poklon tudi za njegovega učitelja Romanusa (še več se nas bo hotelo voziti z njim, haha!). Že v Katini so se nam pridružili tudi Šarplaninci, gostujoča ekipa iz bratske Makedonije, kar je našo regato takoj povzdignilo v ‘mednarodni’ razred. Ker so imeli večjo ladjo od predpisanih, so jadrali izven konkurence, so pa v vseh plovih dosegli dobre rezultate.

Vtis mirnega morja in prazna luka v Saliju, kjer smo se privezali v petek, sta predstavljala varljivo zatišje pred nevihto: zvečer so oropile in oropilci skupaj z udeleženci Saljske regate Gladuše zavzeli vsem znani Maritimo, kjer so se po taktih lokalnega didžeja vrteli do jutra. Pelinkovec in pivo sta tekla v potokih, občasno tudi po tleh, da je bilo pač plesišče bolj ‘namazano’. Nekateri so na rivi tudi vadili plesno-baletni performans, ki bo najverjetneje vključen v katero od prihodnjih orokulturnih predstav.

Sončno sobotno jutro nas je v Saliju našlo pripravljene na drugi del regate. Najprej smo v zalivu pred Žmanom izvedli tehnični plov, na katerem je večina posadk pogumno razvila špinakerje, zatem pa še navigacijski del tekme okrog otočka Fulije. Prelep drugi plov, v katerem so se ponovno zableščali špinakerji vseh barv, je tokrat proti koncu popestril kratek, a kar konkreten naliv. Tudi sobotni prvi plov je pripadel Martinu, v drugem pa je zmago zasluženo slavil Primož.

Pred dežjem smo se skrili v bližnji Žman, kjer smo celotno ladijsko floto stisnili v ljubko lučico (dejstvo, da ponekod ni dovolj globine, nas ni preveč vznemirjalo), celotno moštvo odprave pa najprej na skupinsko sliko, nato pa k ‘prijazni gospe z davčne uprave’ na tradicionalno gala večerjo. Le-ta je bila ponovno odlična (po tesnem boju je pri naključno izbranih degustatorjih zmagala črna rižota pred hobotnico s krompirjem) in nam je dala potrebne moči za nadaljevanje večera.

Večer se je tradicionalno nadaljeval z uradnim delom – zahvalami organizatorjem, udeležencem in svečano razglasitvijo rezultatov. Komisija za fair play in pritožbe letos ni imela prav dosti dela: kljub nekaterim protestom, ki jih je prejela med regato, na koncu zaradi splošnega akutnega pomanjkanja kolekov ustrezne barve ni prejela niti ene pravilno opremljene pritožbe, zato je regatni odbor lahko mirno zaključil svoje delo, članici odbora za razglasitve (ja, bili sta dve!! ?) pa sta razglasili in obdarili zmagovalne ekipe! Skupni zmagovalec 8. Damčevega memoriala je postal kapitan Martin s svojo posadko, za kar je od lanskoletne zmagovalke Mojce prejel prelep prehodni pokal.

Manjkajoči na zgornji fotki smo se medtem tolažili: »L’important dans la vie ce n’est point le triomphe, mais le combat, l’essentiel ce n’est pas d’avoir vaincu mais de s’etre bien battu.« Recimo.

Končne rezultate in vrstni red vseh ekip v konkurenci lahko preučite tudi v spodnji tabeli:

Letošnji zmagovalec je torej Martin (slika je “simbolična”, dokler ne dobimo prave)!

Na terasi vsem ljube gostilne ‘pri prijazni gospe z davčne uprave’ se je veselo rajanje nadaljevalo do zgodnjega jutra. Plesali smo, kolikor so nam dale noge in (še vedno pokvarjen) hišni cd player, si izmenjevali vtise z jadranja, se nasmejali do solz, sklepali nova in utrjevali stara prijateljstva! Ahhh, kako je bilo fajn!! ? Po mnogih letih se je tudi ponovno pokazala potreba po podelitvi oro-oskarja za posebne efekte. Tega si je letos nedvomno zaslužila Tejka za svoje … posebne efekte!!

Ponoči je dež umil nebo in zadnje jutro v Žmanu je bilo pravo »dobro jutro, sonček!«. Med masiranjem bolečih hrbtov in nog smo se rahlo utrujeni a zadovoljni greli na toplem sončku, medtem ko nam je šef odprave Primož skuhal še prave domače ajdove žgance z ocvirki in klobaso. Mmmm…

Kljub temu, da se letos nihče ni odločil za tradicionalno obredno ‘kupanje u gradskim lukama i pred tvornicama ulja’, pa se je nekaj najbolj pogumnih vseeno še osvežilo v hladnem morju. Med njimi je najbolj navdušil Slavc, ki je mimogrede predstavil tudi novo orokolekcijo kopalk za letošnjo sezono ‘a la Borat’.

Po dolgotrajnem poslavljanju z objemanjem (ja, nikomur od nas se ni dalo domov), smo se končno ločili in se odpravili proti svojim lukam in varnim domačim pristanom. Pred tem smo si z ladje na ladjo kot vedno kričali: ‘Woohooo, se vidimo spet prihodnje leto!!!‘

Hvala kapitanki in kapitanom, da so nas varno pripeljali mimo vseh morskih pasti, hvala za vsa vrhunska jadralska in druga ‘spremljevalna’ doživetja na odpravi , hvala Primožu in celotnemu organizacijskemu odboru za trud, odlično organizacijo in vrhunsko izvedbo odprave, hvala vsem udeleženkam in udeležencem odprave za vztrajnost, nepozabno druženje in dobro voljo!!

Kapitan Dama bi bil ponosen na nas!!

Oglejte si celotno fotogalerijo: