Pot na Cres ja minila v odganjanju OroMačka in nadležnih tičev, ki so nam kljuvali po ogromnih glavah. Kot zanalašč se pa seveda ni pojavil tudi noben vetrc. Na Cres smo odvili mimo Rabca, da smo pobrali še zakasnele del posadk,

v Rabcu smo se poskušali znebit tudi OroMačkov, kar nam je v neki meri tudi uspelo ( ali pa smo jih vsaj opijanili press )

Na Cresu se pravzaprav ni zgodilo nič posebej pretresljivega, sej že pozbnate štorijo z mački in tko. Zjutraj nam še ni blo zadost,

zato smo dotankali še Dozo ( da se ladja ne bi uprla OroMačkom posadke press ) in se odpravili nekam naprej. Jutranja napoved v Velebitskem kanalu ni obetala nič kaj umirjenega za močno utrjene Oropileže.

Odločitev za Nerezine je padla kaj kmalu po prvih kapljah dežja.  Vetra je blo pa itak samo za vzorec, tko da smo kmalu zakurblali, večina 

posadke pa se je predala bolj pomembnim opravilom in zdravljenju tiste zverine v prednjem zgornjem delu glave.

Osor znabiti kaj fajn, sploh če je treba čakat na hudo zaposlenega dvigovalca, no , ja, navijalca mostov