11.5. 2007 do  18. 5. 2007

LADJA: GIB’SEA  43 z imenom MYKINES
Posadka: Zopet Navtična Sekcija Oropile z imenom MALAKA, posadka zelo podobna lanski:
–    ALEŠ in MARE – že zelo izkušena kapitana dolge plovbe, zelo dobra plesalca, predvsem trebušnih plesov, ugotovljeno praznujeta vedno na isti dan.
–    BILI – glasbena urednica radia Oropila, s poudarkom na jagodnem izboru ( Severina, Gibonni, Daleka obala, Toše,…), najbolj zadovoljna s peninco  na palubi ob dobri glasbi.
–    MIMI – glavni kuhar, nabavni referent, strežnik in vodja benda »Oropilas« s poudarkom na  kitari.
–    SIMONA – pomočnica kuharja, blagajničarka, organizatorka rojstnodnevnih zabav s poudarkom na trebušnih plesih.
–     ROMANA – ena sama prijaznost, tiha miška, ki je vedno pri roki, ko jo potrebuješ, drugače pa oropilina nabiralka kamnov in lesenih naplavin po plažah ( instalacije).
–    JORDAN – glavni vinar sekcije Oropila, ki nas razvaja z delicijami iz Goriških brd , drugače pa edini letošnji krščenec s prav posebnim statusom – »krsti me nežno«.
–    MARTINA – glavna urednica letošnje odprave , ki skrbi, da na ladji poteka vse tako kot je treba, brez preeeveeliiikih odstopanj = persen za atija Mareta, ko želi na Palagružo po par hektolitrih belega brizganca.
–    DAXI – moja malenkost, oropilina pisarka, soorganizatorka lumparij ob prostem času pevka v bendu »Oropilas«.

PETEK 11. 5. 2007

ŠTART: Vse se začne že v petek, 11.5. 2007 ob 15.00 uri. Zberemo se pri Simoni v Črnučah in po kratki pozdravni slovesnosti ( oropilini črtici) in parih zapletih s ključi kombija, ki ga je zopet prigospodarila Simona,  končno štartamo.
Prva postojanka je črnuška pumpa, do katere se zaradi pomanjkanja bencina komaj privlečemo, pa nam to ne pokvari razpoloženja. Po tem, ko se dodobra oskrbimo z vsemi substancami, ki jih potrebujemo in jih še bomo potrebovali, polni dobre volje, nadaljujemo pot proti hrvaški meji. Vozi nas zopet znan poliglot, kapitan Mare, ki nas tokrat uspešno pripelje vse do Srbije. Začuda na vprašanja policistov in carinikov odgovarja več ali manj pravilno.
Po Srbiji nas vozita Jordan in Simona, nadalje pa po Makedoniji in Grčiji Mimi in Aleš Mimi že v Sloveniji pripravi vse valute za plačilo cestnin, za naš minibus, kar se izkaže za zelo koristno.
Smo zelo pridni in v Laurio prispemo že pred 12 uro v soboto. 12. 5.

SOBOTA 12. 5. 2007

Pristanišče: LAURIO ( Kopno)
Izpluli: 17.00
Dnevna etapa: 25 n/m
Cilj poti: KYTHNOS – Merikha
Pripluli: 21.00  Porabljen čas: 4 ure ;
Povprečna hitrost: 6/7 knt;
Posadka: NSO »MALAKA«
Piha NW – 5 – 15 knt.

Kakor že rečeno prispeli smo v marino v luki Laurio  blizu Aten že ob 12.00. Grki nas neprijetno presenetijo, ladja še ni pripravljena. Dobimo jo šele ob 16.00 popoldne. Vmes se tolažimo z Mytosom ali dvemi, nahranimo želodčke, kar spet ni tako hudo.
Ob 17.00 štartamo.
Po startu zopet nazdravimo, tokrat na uspešno izplutje in na avanturo, ki nas še čaka. Piha lahek NW zato dvignemo jadra in s 7 knt drvimo proti Kythnosu, ki je naša prva destinacija. Tja prispemo brez zapletov okrog 21. ure. Privežemo se pred restavracijo »Merikha« , za katero smo na internetu izbrskali, da je » The first and the best!« Odločimo se, da v njej popijemo zgolj pristajalno pivo in si ogledamo del tekmovanja za Eurovizijo ( ženski del posadke).. Mimi medtem odide na ladjo in naredi večerjo, punce se mu pridružimo z malček zamude ter mu pomagamo pri tzatzikiju in grški solati. Povečerjamo in kar hitro popadamo v postelje, saj je za nami neprespana noč, pot pred nami pa je še dolga. Bili iz lokalnega kafiča prinese še zadnjo novico: Srbija je zmagala na Euroviziji. Družno ugotovimo, da si jo lahko drugo leto ogledamo, saj nam bo na poti!

NEDELJA 13. 5. 2007

Pristanišče: KYTHNOS – Merikha
Izpluli: 11.00
Dnevna etapa: 29 n/m
Cilj poti: SERIFOS – Livadi
Pripluli: 18.00
Porabljen čas: 7 ur ;
Povprečna hitrost: 7 knt;
Posadka: NSO »MALAKA«
Piha NW – 9 – 35 knt.

Zbudimo se okrog 8.00, gremo na kafe, v šoping, lulat, ka…, na ouzo, nato izplujemo in ob zajtrku odbrzimo na kopanje. Za kopanje izberemo plažo KOLONA, baje eno izmed najlepših na otoku. Plaža je ozek pas kopnega ( pesek in mivka), ki ga obdaja morje iz obeh strani ( ožina otoka), kljub temu, da preberemo, da je zaščitena pred vetrom, piha kot pri norcih.
Je pa lepo.
Mimi se celo okopa in prvi spere potovalno nesnago s sebe. Drugi pospravimo po zajtrku in zaradi dolge ture do otoka Serifos ( 25nm), startamo. Na začetku jadramo z okrajšavo ( 1.), potem veter upihne in jadramo s polnimi jadri, pred ciljem pa vse skupaj pospravimo, ker se dvigne pravi orkan ( maltemi!!! se pokaže s polno močjo).
Piha kot zmedeno. Imamo kar nekaj težav pri pristajanju. Sidro je preslabo za tako veliko jadrnico, kar smo ugotavljali že med potjo in se bali ravno takšnega zapleta, kot se nam je zgodil sedaj ob tem res izrazito močnem vetru. Mimi in Mare sidro naložita na čoln in ga odveslata v plitvino na drugem koncu zaliva ( vežemo se na krmo), da bo le držalo. Navežemo tudi pomožno sidro na desno sprednjo bitvo. Potem pa se končno le odpravimo na raziskovanje mesta.

PONEDELJEK  14. 5. 2007

SERIFOS ( ogled Khore)

V ponedeljek 14. 5. preživimo cel dan na Serifosu. Zjutraj po kavi okrog 10. 00 ujamemo avtobus, ki dejansko vozi po navdihu, kljub urniku, ki je prilepljan na steber, kjer je postaja. Čakamo približno slabe pol ure. Noben se ne vznemirja, tudi po tem, ko si šofer kljub debeli zamudi vzame čas in še 10 minut kramlja z znancem.

Končno se le odpeljemo do glavnega mesta ( KHORA), nad Livadijem. Mesto je relativno majhno, vpeto v hrib. Bele hiške so nanizane po celi strani strme vzpetine, ki gleda na morje.

Avtobus nas odloži in odpravimo se navkreber, do skrajne točke mesta, iz katere je prekrasen razgled na Livadi in ostale Cyclade v daljavi.

Veter še naprej udarja kot utrgan – to je tudi razlog, zakaj nato ves dan preživimo na Serifosu in ne odpotujemo naprej.
Na majhnem pituresknem trgu sredi mesta si privoščimo Mytos in se malo pofotografiramo. Arhitektura je prekrasna, barve tudi in bil bi greh ne zabeležiti tega trenutka. Jordan vneto fotografira sr’nce v vseh pozah za oro-koledar.

Vrnemo se v Livadi, kjer si privoščimo lokalni gyros, po njem pa krepčilno siesto.
Po siesti pa je čas za kopanje. Plaža je takoj ob lokalni cesti, kjer se vrstijo lokalne tavernice in bari.  Mize in stoli so postavljeni na mivki, včasih tako, da sediš z nogami v morju, medtem, ko srkaš ouzo. Na plaži smo sami, koder seže oko. Plaža pa je zares velika. Padajo balinci, kopanje, …

Zvečer imata Mimi in Jordan rojstni dan, »spečemo« jima torto, kot darila pa dobita očala, za boljši image. Umiramo od smeha….

TOREK  15. 5. 2007

Pristanišče: SERIFOS – Livadi
Izpluli: 9.45
Dnevna etapa: 37 n/m
Cilj poti: PAROS – Naoussa
Pripluli: 17.00  Porabljen čas: 9 ur ;
Povprečna hitrost: 7 knt;
Posadka: NSO »MALAKA«
Piha NW -5 – 25 knt.

Ob 8.00 pade ob kavi in zajtrku plan izplutja in dvigovanja sider, ki se neverjetno, kljub vsesplošni skepsi posreči (ne zapnemo nobene  sosednje jadrnice). Izplujemo v še vedno orkan z ogromnimi valovi. Tokom dneva veter počasi ugaša, na koncu utihne, a prijatelji valovi ostanejo, na nesreči dela naše posadke. Del posadke zatorej napade virus. Najslabše jo odneseta Simona in Aleš. Večina posadke tako ves dan počiva in se zdravi, avtomatski Francelj pa vozi na Paros.
Okrog 17.00 se privežemo v mestu Naussa. Mesto je prekrasno Ob obali kraljujejo kavarnice in restavracije. Prav neverjetno je, koliko jih je in kako so lepo urejene. Lični plavo pobarvani ali pa režiserski stoli kraljujejo povsod v mestu. Ponekod vidiš, kako zanimivo sušijo hobotnice, ki bingljajo na vrvi napeljani nad glavami gostov.

Po privezu si privoščimo…Kaj?…  Mytos dobrodošlice. Privezani smo zopet na krmo, muringa ni, kot je to običajno, tako da zopet vržemo sidro, ki začuda drži.
Pred večerjo se zopet okopamo-ofrišamo na lokalni plaži, kjer srnce v fuzbalu premagamo lose. Končni rezultat je sicer 3:3. A to losi dosežejo z veliko muko in to je za njih, tako ali tako, poraz. Komaj remi. Res sramotno, pa vsak teden ga trenirajo.
Mimi nam skuha kalno juhico, poglodamo pa tudi malo pršuta. Ob 23.30 odidemo na poslednji sprehod v mesto.

SREDA  16. 5. 2007

Pristanišče: PAROS – Naoussa
Izpluli: 7.00
Dnevna etapa:
Cilj poti: SIROS –Finikas ( via Mykonos)
Pripluli:
Povprečna hitrost: 6 knt;
Posadka: NSO »MALAKA«
Piha NW –  0 do 10 knt.
Zjutraj zgodaj izplujemo, v spominu mi ostaja nekje 7 ura.  Izplutje namreč moja malenkost prespi. Kurs imamo naravnan proti Mykonosu. Hočemo namreč pogledati, kaj je to na Mykonosu tako fascinantnega, da ljudje iz celega sveta romajo na ta grški otok. Okrog 11 ure priplujemo v bližino. Vetra ni. Motorčkamo. Z morske strani je mesto Mykonos res zanimivo. Vidimo mline na veter, lično belo pobarvane hišice z modrimi polknicami, vendar pa navdušenje začne plahneti v trenutku, ko se začnemo približevati pristanu.

Prva stvar, ki nas neprijetno preseneti je ogromen cruser – hotel na vodi. Nato pa je razočaranje iz minute v minuto večje podkrepljeno z številnimi trajekti, ki so privezani v posebni manjši luki malo naprej od samega centra, v kateri se moramo privezati tudi mi, saj je le ta predvidena za plovila. Samo vplutje v mestno luko in privez je strogo prepovedano, tudi za jadrnice. Končno se privežemo v trajektni luki in z avtobusom nadaljujemo pot v mesto. V mestu se razgubimo po ulicah, kupujemo darilca, spijemo drink, ter se nato s taksijem divje ( taksist =»reinkarniran Ayrton Senna« ) odpeljemo v dveh etapah nazaj na ladjo. En del posadke plača 5, drug del pa 8 E ; spet računanje po navdihu.
Za nameček še podatek, da taksist spelje še preden zapreš vrata, to je boleče izkusil Aleš, ki je bil z eno nogo še zunaj in ga je kar vrglo na sedež, pri tem je zgubil telefon, ker so bila vrata odprta. Telefon je padel pod avto in taksist,  ga je v svoji naglici zlahka povozil = pokončal).
Končno izplujemo, vsi srečni, da smo zapustili za seboj bataljon debelih Američanov in drugih debeluhov ( definitivno največ debeluhov na km2, kar smo jih kdaj videli ).
Odpremo si peninco in praznujemo Bilijin rojstni dan. Kako je nam luštno, ko imamo pa toliko rojstnih dni nagnetenih v enem samem tednu ;)).  Pijemo, plešemo, pojemo,…
Zavijemo s poti in se odpeljemo kopat na otok Rinio. RINIA je opusteli otoček pred Mykonosom, ki je včasih služil temu, da so gor pošiljali umirat stare, onemogle ljudi. Zgodba je res malo bizarna, še posebej, ker smo si sedaj mi izbrali ta otoček za uživanje v morju in soncu.

Kljub močnemu vetru sidramo. Srnce  in dva losa se odpravimo s čolnom na plažo. Higiena, pa kopanje,… Kapitana prideta za nami. Ležimo na toplem soncu in nekateri celo malček posmrčkamo. Romana in Jordan po plaži nabirata les za » kurjavo«. Žuželke neumorno skačejo po nas in spoznavajo novo živalsko vrsto na zapuščenem otoku.

Ko je vsega dosti, dvignemo sidro in jadra in odplujemo na Syros. Privežemo se v mestu Finikas. Privezani smo v t.i. lažni marini. Zvečer gremo spet na obhod, da malo pofirbcamo mesto in vzdušje. Bili časti za rojstni dan. Vse najboljše Bili!!!

ČETRTEK  17. 5. 2007

Pristanišče: SIROS – Finikas
Izpluli: 9.00
Dnevna etapa:
Cilj poti: KYTHNOS –Loutra
Pripluli: 19.00   Porabljen čas:  6 ur
Povprečna hitrost: 5 knt;
Posadka: NSO »MALAKA«
Piha: SW – zjutraj 0 knt., popoldne SW – 10 – 40 knt.

Posadka je z dneva v dan bolj divja, danes se posebej čuti, da je nekaj v zraku. Seveda, saj danes praznujeta kapitana. Celo jutro ob kavi nakupujemo darila.
Izplujemo nekje okrog 9 ure, naredimo svetovni zajtrk,; jajca na slanini, tzatziki, grška solata, uh…tudi plaža je vse bliže.

Na plaži najprej opravimo higijeno, lasje brki, ježki,…vse poštimamo,

potem si privoščimo rahel sončni udar in spet je tu naš mornar Mimi, ki pripravi gin-tonic . Pridružita se tudi kapitana. Posadka se spogleda in plan A. zaživi. Vsi večglasno zapojemo » vse najboljše«, kapitane pa zasujemo z darili. Dobita elegantni lasulji ( močo) in orientalski rutki, pa tudi Jack pot! Zaplešeta lahko pred celim jadralskim avditorijem pravi trebušni ples. Veliko je smeha, vendar fanta ples odplešeta z odliko. Tudi srne jima poklonimo ples.

Ura teče in čas še posebej pa veter nas preganjata. Odsidramo in odjadramo proti Kytnosu. Frenkova sporočila zelo pogosto prihajajo iz rodne grude. Ko mi še pojemo, plešemo in pijemo poleg jadranja seveda prileti njegovo sporočilo, da sočustvuje z nami. Nad glavami se nam nariše velik vprašaj, a kaj kmalu izvemo zakaj, ko nas udari 6-7 boforjev.  V zelo kratkem času nas začne polivati, valovi so skoraj kot hiše, kapitan Aleš vozi z zagonetnim nasmeškom na obrazu. Veter se ne umiri in kapitan neha gledati na inštrumente nekje pri 37 – tih vozlih.

Ko končno prispemo V Loutro se nam kljub noremu vetru uspe privezati. Uporabimo vse štrike, naredimo špringe, tako da noč varno prespimo.

Utrinek: zvečer večerjamo v restavraciji Sofrano,( ki sicer blazno spominja na nadaljevanko Soprano in tudi usluga je približno na tem nivoju – mafijska). Hrana je čudna, trda, neokusna. Mimi naroči meet ballse, prinesejo mu surove, premalo pečene, nakar protestira in jih zavrne. Čez nekaj časa dobi repete black ballse. Nekateri se dobro nasmejimo, Mimiju pa ni do smeha. Z kruljenjem v trebuščkih odidemo na barko, kjer pojemo, pijemo in uničujemo pršut, dober, preverjen pršut.

PETEK  18. 5. 2007

Pristanišče: KYTHNOS – Loutra
Izpluli: 11.00
Dnevna etapa:
Cilj poti: LAURION –kopno ( Atene)
Pripluli: 15.00   Porabljen čas:  4 ure
Povprečna hitrost: 6 knt;
Posadka: NSO »MALAKA«
Piha: SW – 10 -15 knt.

Zjutraj si vsak po svoje privoščimo raziskovanje Loutre, mesta termalnih- toplih vrelcev. Na koncu celo najdemo dva neugledna rdeča potočka ( takšna barva je zaradi obilice železa). Voda enega izmed njiju je resnično vroča.
Okrog 11 ure izplujemo. Vreme je prvič odkar smo v Grčiji oblačno – mrč. Tudi veter se spet začne dvigati, pa tudi admiral Frenk nam spet pošlje nič kaj obetavno napoved.  Tokrat vozi kapitan Mare. Valovi so iz minute v minuto večji. Posadka se kot podgance zavleče v podpalubje, razen tistih, ki imajo slab želodec in morajo poslušati rohnenje valov. Pred Laurionom se prikažemo na krovu in pomagamo z bokobrani in štriki, pa s čakljo,…

REZIME:
MEDUZ NI – MORJE JE ČISTO – AZURNO

TEMPERATURA MORJA : OD cca 17 do 20 °C

TEMPERATURA ZRAKA: ponoči od 12  – 16 °C  ;   podnevi  – vroče ne pod 25 °C; sonce žge; nujna je uporaba pokrival in zaščitnega faktorja.
VETROVI SO MOČNI, MALTEMI SE ZAČNE DVIGOVATI OKROG 11 – 12 URE.